INCREASE – Intelligent Collections of Food Legumes Genetic Resources for European Agrofood Systems

Izmenjava semen fižola: Poskus ljubiteljske znanosti

  • Zakaj je ohranjanje lokalnih in tradicionalnih sort pomembno za človeštvo

    Korenine raznolikosti pridelkov

    Ste se kdaj spraševali, od kod izvira ogromna raznolikost sadja, zelenjave in žit, ki jih uživamo danes?

    Že tisoče let kmetje po vsem svetu gojijo divje rastline. Iz generacije v generacijo so izbirali tiste, ki so najbolje rasle, imele boljši okus ali so bile lažje za žetev. Ta proces udomačevanja se je začel v neolitiku, pred približno 10.000 leti, in za vedno spremenil način, kako človek in narava medsebojno vplivata.

    Domestikacija rastlin in živali se je zgodila pred približno 10.000 do 5.000 leti v več svetovnih regijah: na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, v Vzhodni in Zahodni Afriki, v Mezoameriki, v andski regiji Južne Amerike, na Kitajskem in v Indiji.

    S pomočjo domestikacije so se divje rastline postopoma prilagodile človeškim potrebam: užitni deli so postali večji in bolj barviti, pojavila pa se je izjemna raznolikost pridelkov, od katerih ima vsak svoje edinstvene lastnosti.

    Kot je v delu O izvoru vrst ugotovil Charles Darwin, ta raznolikost udomačenih poljščin kaže na sposobnost človeštva, da usmerja evolucijo. Z izbiro rastlin z želenimi lastnostmi so ljudje ustvarili poljščine, ki uspevajo v različnih okoljih, od suhih puščav do hladnih gora, hkrati pa ustrezajo lokalnim okusom, barvam in teksturam.

    Navadni fižol kot primer udomačitve

    Navadni fižol (Phaseolus vulgaris) ponazarja, kako udomačitev spodbuja raznolikost. Njegov divji prednik je nastal v Srednji Ameriki (današnjem Mehiki) in se pred približno 200.000 leti razširil v Južno Ameriko, kjer je oblikoval dva divja genetska sklada: srednjeameriškega in andskega.

    Ljudje so oba genetska sklada udomačili neodvisno, prej v Mezoameriki, pred približno 9.000–8.000 leti. Andski fižol je razvil večja semena. Mezoameriški fižol se je prilagodil raznolikim tlem in podnebnim razmeram.

    Zgodnji udomačeni fižol je bil občutljiv na dolžino dneva, ki uravnava cvetenje. Ko so ga kmetje gojili v toplejših, nižje ležečih regijah, so izbirali rastline, ki so cvetele prej in rasle v različnih fotoperiodah.

    Pojavile so se različne „rase“: Jalisco, Durango in Mezoamerika v Mehiki, Peru in Čile v Južni Ameriki. V Evropo je fižol prišel s semeni, ki so jih prinesli Španci po osvojitvi Peruja. Cesar Karel V. jih je podaril papežu Klementu VII., ki je spodbujal njihovo širjenje, pri čemer mu je pomagal Piero Valeriano Bolsanio iz Belluna, papežev tajnik iz družine Medici. Kasneje so uvedli tudi mezoameriški material, kar je še dodatno razširilo raznolikost.

    V tisočletjih so kmetje ustvarili številne lokalne sorte, imenovane avtohtone sorte, od katerih je vsaka prilagojena svoji specifični prsti, podnebju in simbiotičnim bakterijam Rhizobium, ki v tleh vežejo dušik. Ljudje so fižol izbirali glede na okus, primernost za kuhanje, odpornost proti škodljivcem in celo zaradi užitnih strokov, svežega zelenega fižola, ki se je razvil neodvisno v več regijah, kar kaže na ustvarjalnost človeštva pri tem, kako hrano narediti bolj vsestransko in okusno.

    Kaj so rastlinski genski viri?

    Vse te sorte skupaj tvorijo tisto, kar znanstveniki imenujejo rastlinski genski viri (PGR) – živo knjižnico genetskih informacij za vse poljščine. Mednje spadajo:

    • Divji sorodniki gojenih vrst
    • Udomačene oblike, kot so
      1. avtohtone sorte – tradicionalne, lokalno prilagojene sorte
      2. sodobne sorte – vzgojene predvsem v zadnjih dveh stoletjih

    Lokalne sorte so se skozi stoletja selekcije kmetov razvile tako, da optimalno uspevajo v lokalnem okolju, pri čemer upoštevajo človeške potrebe, tla in podnebje. Uspevajo v pogojih z majhnim vložkom (omejena uporaba gnojil ali pesticidov) in ohranjajo visoko notranjo raznolikost, saj soobstajajo in se medsebojno prilagajajo številni genotipi, kar jim daje naravno odpornost proti škodljivcem, suši in revnim tlem.

    Nasprotno pa so sodobne sorte enotne in optimizirane za potencialni pridelek, vendar so močno odvisne od kemičnih vložkov in namakanja.

    Zakaj ohranjati lokalne sorte?

    Čeprav so sodobne sorte pomembne, so tradicionalne in divje sorte temelj svetovne prehranske varnosti. Vsebujejo surovi genetski material, ki ga žlahtnitelji in kmetje uporabljajo za ustvarjanje pridelkov prihodnosti z mnogimi zanimivimi lastnostmi, povezanimi s prilagajanjem različnim okoljem, za razvoj pozitivnega medsebojnega delovanja med rastlinami iste ali različnih vrst, kar spodbuja vzajemno koristno sodelovanje v heterogenih sortnih sestavah, ki se pogosto uporabljajo v ekološkem kmetijstvu ali pri medvrstnem sajenju različnih vrst. Nazadnje, tradicionalne sorte imajo veliko raznolikost pri številnih lastnostih, povezanih s hranilno vrednostjo in prilagajanjem na neugodna okolja.

    Izguba teh sort pomeni njihovo izgubo za vedno, saj genetskih virov ni mogoče nadomestiti:

    • Dejansko bomo izgubili lastnosti, ki rastlinam omogočajo odpornost proti suši, poplavam, škodljivcem ali boleznim
    • Možnosti za pridelavo v neugodnih ali spreminjajočih se okoljih
    • Okus kulturne dediščine in tradicionalne kuhinje. Biološka »zavarovalna polica« človeštva za prihodnost

    Ko lokalna sorta in divji sorodnik izgineta, sta nenadomestljiva. Zato genobanke po vsem svetu ohranjajo semena in žive rastline, da bi zaščitile to raznolikost za prihodnje generacije. Iz istega razloga INCREASE predlaga razvoj decentraliziranega ohranjanja, da bi bila vsa ta raznolikost na voljo državljanom in bi se tako spodbudilo njeno ohranjanje.

    Vsem državljanskim znanstvenikom INCREASE: Vaše sodelovanje je ključno! S tem, da gojite, opazujete in delite podatke o različnih sortah fižola, tudi o nepopolnih, pomagate ohranjati njihove edinstvene lastnosti in zagotavljate, da ta neprecenljiva genska raznolikost obstane.

    Vsaka rastlina, ki jo gojite in delite z drugimi državljani, prispeva k ohranjanju biološke in kulturne dediščine človeštva.

Prijavite se na 2026. izvedbo državljanskega znanstvenega eksperimenta INCREASE!

Ste novi udeleženec državljanskega znanstvenega eksperimenta INCREASE in želite v letu 2026 začeti s pridelavo fižola? Potem prenesite aplikacijo „INCREASE CSA“ in prijavite svojo udeležbo do 30. april 2026.

Ste že sodelovali v prejšnjih krogih poskusa in želite nadaljevati z gojenjem fižola v letu 2026? Ko se bo nov krog začel, boste samodejno registrirani zanj. Vendar prosimo, da potrdite svojo namero za sodelovanje in navedete razpoložljivost semen prek namenske tipke v aplikaciji „INCREASE CSA“. Od nas ne boste prejeli novih semen. Namesto tega vas spodbujamo, da uporabite izmenjavo semen v aplikaciji. Kot ponovni udeleženec lahko gojite semena iz lastnega pridelka in/ali zaprosite za semena od drugih udeležencev med obdobjem izmenjave semen, ki se začne 1. februarja 2026.

Upoštevajte, da upoštevamo vse tiste državljane udeležence prejšnjih krogov, ki so dejansko prejeli fižol (izpolnjena potrditev v aplikaciji). Vse druge prosimo, da se prijavijo kot novi udeleženci.

  • Kako prenesti aplikacijo
    1. Pojdite v trgovino z aplikacijami (Google Play ali Apple App store) in poiščite INCREASE CSA.
    2. Prenesite aplikacijo INCREASE CSA in jo namestite na svoj pametni telefon.
    3. Ustvarite račun tako, da vnesete e-poštni naslov za prijavo in geslo.
    4. Potrdite svoj e-poštni naslov v ustreznem e-poštnem sporočilu s spletne strani increase.csa@gmail.com.
    5. Odprite meni s klikom na tri črtice v levem zgornjem kotu.
    6. Kliknite na podmeni za prijavo v CSE.

    Vnesite zahtevane podatke in pošljite prijavo.

    Za prejšnje udeležence - izmenjava semen
    Če ste sodelovali v prejšnjih krogih, lahko uporabite izmenjavo semen in svoj pridelek delite z drugimi udeleženci. Več informacij najdete tukaj.

Znanost ni namenjena samo znastvenikom. Kdorkoli je lahko vključen.

Sodelovanje javnosti pri znanstvenih raziskavah postaja vse bolj ključnega pomena za boljše razumevanju znanosti in njenih koristi za družbo. Ta način vzpodbuja napredek znanosti in igra ključno vlogo v projektu INCREASE. Pri tem gre za fižol! Poskus ljubiteljske znanosti, ki se izvaja v okviru projekta, poziva vse zainteresirane, da na prostovoljni bazi prispevajo in preizkušajo inovativen decentraliziran pristop k ohranjanju, razmnoževanju in izmenjavi semen z namenom ohraniti agrobiodiverziteto.

Vse kar potrebujete je njiva, vrt, gredica ali balkon.

S pomočjo navadnega fižola lahko sodelujete pri:

  • promociji genske raznolikosti stročnic v Evropi
  • razširjanju znanstvenih spoznanj o genskih virih in stročnicah
  • razvoju metod ljubiteljske znanosti, ki bi jih lahko uporabili pri drugih vrstah genskih virov
  • vzpostavitvi in preverjanju decentraliziranega pristopa k ohranjanju, genskih virov, njihovi izmenjavi in valorizaciji

Kakšna bo vaša vloga pri poskusu:

  • Prejmete paket z nekaj različnimi sortami fižola
  • Posadite in gojite fižol po danih navodilih
  • Skrbite za rastline, zbirate in beležite podatke s pomočjo namenske in za to posebej razvite aplikacije
  • Sodelujte z nasveti o pridelovanju, npr. v obliki besedila, slik in videoposnetkov, ki bi lahko pomagali drugim udeležencem s pomočjo namenske aplikacije
  • Požanjete pridelek in
  • razmnožite seme za naslednja leta (semena bomo razdelili vsakemu sodelujočemu le enkrat, poskus ljubiteljske znanosti pa bo trajal štiri leta). Po načrtovanih petih letih trajanja projekta INCREASE bodo šla semena v roke tistim, ki si bodo želeli nadaljevati s poskusom ljubiteljske znanosti.
  • ponudite semena za izmenjavo tudi drugim (na podlagi protokola, razvitega skupaj s FAO)
  • iz pridelanega fižola pripravite jed in jo poskusite!
  • pošljite svojo oceno in recepte, ki bodo vključeni v publikacijo "Tisoč tradicionalnih in inovativnih receptov za pripravo fižola" objavljeno na spletni strani INCREASE

Zakaj bi sodeloval?

1. Prispevate k pridobivanju informacij s pomočjo:

  • ocenjevanja potenciala in raznolikosti več kot 1000 lokalnih sort fižola
  • spremljanja lastnosti v lokalnih rastnih razmerah, s katerimi bomo prikazali prilagajanje različnim evropskim podnebnim razmeram, in priprava fotogalerije
  • svojega izbora barve, oblike in okusa fižola
  • zbiranja tradicionalnih in inovativnih kuharskih receptov in načinov uporabe
  • opisa lokalne tradicije, zgodovinskih dejstev povezanih z navadnim fižolom, pa tudi izvirnih zgodb
  • primerjave vaše najljubše sorte s sortami iz naslova poskusa ljubiteljske znanosti prispevate k širšemu naboru podatkov o fižolu

2. Prispevate k uporabi informacij, posredovanih s pomočjo:

  • obdelave podatkov pridobljenih s sodelovanjem vseh udeležencev, in primerjave različnih sort, vključno z njihovimi DNK, kar bi lahko pomagalo pri rekonstrukciji zgodovine razširjanja lokalnih sort v Evropi
  • izmenjave informacij in praks z drugimi udeleženci iz celotne Evrope

3. Prispevate k izmenjavi semen z ostalimi udeleženci(z upoštevanjem vseh zahtev mednarodne pogodbe o biotski raznovrstnosti in genskih virih ter delitvi koristi)

4. Prispevate k razvoju novih sort s pomočjo križanj in selekcije.

5. Ter prispevate k izboljšanju biotske raznovrstnosti v Evropi in izboljšanju prehrane z zdravo hrano, ki vključuje stročnice.